Klub je naredil korak proti nam. Naredimo ga še mi.
O novi energiji v Ljudskem vrtu, pomenu organiziranih navijačev in prihodnosti slovenskega nogometa
Pred NK Maribor je novo obdobje. Obdobje, ki ga mnogi navijači doživljamo kot zgodovinski trenutek za klub. Vodstvo pod taktirko Acuna Ilicalija je v zadnjem času naredilo več pomembnih korakov, s katerimi je pokazalo, da razume pomen identitete NK Maribor in da je pripravljeno poslušati glas ljudi, ki živijo za ta klub. Vrnitev Zlatka Zahovića v Ljudski vrt ni bila zgolj kadrovska odločitev, temveč jasno sporočilo, da klub spoštuje svojo zgodovino, prepoznava svoje temelje in želi graditi prihodnost skupaj z ljudmi, ki so ga ustvarjali.
Ta poteza je številnim navijačem vrnila občutek pripadnosti, ponosa in upanja. Pokazala je, da imajo NK Maribor, njegove vrednote in njegovi navijači pomembno mesto v viziji prihodnosti. Pokazala je tudi, da vodstvo sliši in razume, kaj klub pomeni mestu, regiji in celotni Sloveniji.
Zdaj pa je na vrsti tudi naš korak. Če od kluba pričakujemo predanost, energijo in enotnost, moramo enako pokazati tudi navijači. Pred nami je nova sezona, nova priložnost in nov začetek. Tribune, podpora, prisotnost na tekmah in skupna energija so nekaj, kar lahko prispeva vsak izmed nas. Prav v trenutkih, ko se postavljajo novi temelji, je pomembno, da klub začuti, da za njim stoji celotna vijoličasta navijaška baza.
Ob tem želimo izpostaviti tudi nekaj temeljnih dejstev o slovenskem nogometu. NK Maribor ni zgolj nogometni klub, temveč eden najpomembnejših športnih simbolov Slovenije. S svojimi evropskimi nastopi, športnimi uspehi in prepoznavnostjo je desetletja pomembno prispeval k ugledu slovenskega športa doma in v tujini. Maribor je mnogim tujcem predstavljal prvi stik s slovenskim nogometom, pogosto pa tudi eno prvih asociacij na Slovenijo kot športno državo. Njegov vpliv sega daleč preko meja nogometnih igrišč, saj je pomembno zaznamoval razvoj slovenskega športa, navijaške kulture in mednarodne prepoznavnosti države.
Prav zato menimo, da je pred začetkom novega obdobja pravi trenutek za razmislek o tem, kakšen nogomet želimo v Sloveniji. Če želimo močan, zanimiv in uspešen slovenski nogomet, ki bo privabljal ljudi na stadione, razvijal igralce, ustvarjal zdravo rivalstvo in prinašal uspehe tudi v Evropi, potrebujemo okolje, ki temelji na zaupanju, transparentnosti, enakih merilih in spoštovanju vseh deležnikov. To niso vprašanja enega kluba ali ene navijaške skupine, temveč vprašanja prihodnosti slovenskega nogometa kot celote.
Pomen organiziranih navijačev
Pomembno je, da se navijači organiziramo. Posamezen navijač lahko izrazi mnenje, organizirana navijaška skupnost pa lahko oblikuje pobude, zbira vprašanja, pripravlja argumente, nastopa v javnosti in zahteva odgovore na način, ki ga institucije težje preslišijo.
V nogometu se pogosto govori o igralcih, trenerjih, predsednikih in lastnikih klubov. Veliko redkeje pa o navijačih kot aktivnem delu nogometnega okolja. Prav organizirani navijači predstavljajo vez med klubom, njegovim okoljem in širšo javnostjo. Predstavljajo spomin kluba, njegovo identiteto in kontinuiteto skozi različna obdobja uspehov, kriz, menjav vodstev in športnih ciklov.
Dober primer takšnega delovanja je DNK NK Maribor. Društvo navijačev povezuje ljudi različnih generacij, poklicev in pogledov, ki jih druži skupna pripadnost klubu. Med člani so tako dolgoletni navijači kot tudi ljudje, ki niso člani Viol, vendar jim ni vseeno za prihodnost NK Maribor in položaj navijačev v slovenskem nogometu.
Posebej pomembna je bila vloga organiziranih navijačev v obdobju največje negotovosti in krize kluba. V času, ko so bili številni navijači zaskrbljeni za smer razvoja NK Maribor, smo bili kot društvo v redni komunikaciji z nekdanjim vodjem nogometnih operacij Cemom Basgulom. Komunikacija je bila korektna, odprta in iskrena. Poslušal je argumente navijačev, bil pripravljen pojasnjevati svoje poglede in prisluhniti drugačnim mnenjem.
Prav zato verjamemo, da smo bili tudi navijači in društvo DNK NK Maribor majhen kamenček v mozaiku nove zgodbe, ki jo danes spremljamo v Ljudskem vrtu. Ne zato, ker bi sprejemali odločitve namesto vodstva kluba, temveč zato, ker smo vztrajno pojasnjevali, kaj NK Maribor pomeni mestu, regiji in navijačem. Opozarjali smo na pomen identitete kluba, njegove zgodovine, evropskih uspehov, navijaške kulture in posebnega položaja, ki ga ima Maribor v slovenskem športnem prostoru.
Organiziranost ne pomeni ustvarjanja pritiska zaradi pritiska. Pomeni, da imajo navijači svoj glas, svoje predloge in svojo strukturo. Pomeni, da se lahko odzovejo argumentirano, ne samo čustveno. Pomeni, da lahko pripravijo anketo, zberejo podpise, oblikujejo javni poziv, zahtevajo vpogled v dokumentacijo in odprejo razpravo o temah, ki se sicer prehitro izgubijo med naslovnicami in komentarji.
Če želimo, da se navijače obravnava kot pomemben del slovenskega nogometa, moramo tudi sami nastopati kot organizirana, odgovorna in vztrajna skupnost. Prav tu imajo društva, kot je DNK NK Maribor, posebno vlogo: da povezujejo navijače, ki jim ni vseeno, in da dokazujejo, da navijaška kultura ni samo stvar tribune, temveč tudi stvar odgovornosti, solidarnosti, dialoga in skupnega nastopa.
Pomembnost kluba se kaže tudi v medijskem prostoru
Pomembnost NK Maribor se ne kaže samo na stadionih, v evropskih spominih in navijaški pripadnosti. Kaže se tudi v medijskem prostoru.
NK Maribor je že desetletja ena najprepoznavnejših športnih blagovnih znamk v Sloveniji. Kadar je treba povečati zanimanje za članek, se pogosto uporabijo elementi, povezani z Mariborom, Zlatkom Zahovićem, Ljudskim vrtom ali Violami.
V zadnjem obdobju smo lahko spremljali več primerov, ki to potrjujejo. Med drugim je bil objavljen članek z naslovom »V senci Zlatka Zahovića se je zgodila atletska eksplozija«, čeprav je bil predmet prispevka državni rekord v atletiki. Podobno je članek »Vroče ime lige pakira kovčke in odhaja v Španijo« govoril o prestopu nogometaša Brava, spremljajoča fotografija pa je bralca že na prvi pogled usmerjala k asociaciji na NK Maribor, saj je bil na sliki nogometaš Maribora.
Takšna praksa sama po sebi ni nujno problematična. Nasprotno. Predstavlja priznanje, da ima NK Maribor v slovenskem športnem prostoru izjemno prepoznavnost in tržno vrednost. Vprašanja pa se začnejo pojavljati takrat, ko se podobna logika uporablja pri poročanju o navijaških incidentih, disciplinskih kaznih in negativnih zgodbah.
V času družbenih omrežij veliko ljudi prebere zgolj naslov in pogleda fotografijo. Prav zato izbira fotografije ni nepomembna podrobnost. Vsak redni spremljevalec športnih portalov je že naletel na članek o disciplinskih kaznih, ob katerem je bila objavljena fotografija Viol ali južne tribune Ljudskega vrta, čeprav je članek obravnaval širši nabor incidentov ali celo dogodke, povezane z drugimi klubi ali ligami.
Posamezen primer sam po sebi ne pomeni veliko. Ko pa se podobni vzorci ponavljajo skozi daljše obdobje, začnejo ustvarjati asociacije. Komunikologi že dolgo opozarjajo, da si ljudje pogosto bolj zapomnijo fotografijo in naslov kot podrobnosti članka. Posledično lahko fotografija postane močnejše sporočilo od same vsebine.
To ne pomeni, da obstaja organizirana kampanja proti Violam ali NK Maribor. Pomeni pa, da imajo uredniške odločitve posledice in da se je o njih smiselno pogovarjati.
Medijska uporaba prepoznavnosti Maribora je lahko legitimna, kadar gre za športno zgodbo, zanimivost, rivalstvo ali širši kontekst slovenskega nogometa. Problematična pa postane takrat, ko se podoba Maribora ali Viol uporablja kot bližnjica do pozornosti pri temah, kjer je njihova vsebinska vloga obrobna ali pa ustvarja negativno javno asociacijo, ki je vsebina članka ne upraviči.
Prav tu se začne širše vprašanje odgovornosti. Če imajo mediji pravico uporabljati moč blagovne znamke NK Maribor, potem imajo tudi odgovornost, da to počnejo pošteno, uravnoteženo in z zavedanjem, kakšen vtis ustvarjajo v javnosti.
Zakaj je transparentnost ključna za zaupanje v nogomet
V javnih razpravah se pogosto ustvarja vtis, da navijači nasprotujejo kaznovanju ali zahtevajo milejše sankcije. V resnici je problem pogosto precej bolj temeljne narave.
Navijači želimo razumeti sistem. Zanima nas, zakaj je bil nek klub kaznovan s 500 evri, drugi s 5.000 evri, tretji pa z zaprtjem tribune ali tekmo brez gledalcev. Želimo vedeti, katera merila so bila uporabljena, katere okoliščine so bile upoštevane in kako se podobni primeri obravnavajo v primerljivih situacijah.
Takšna pričakovanja niso nič posebnega. Če obstajajo pravila, morajo biti razumljiva in uporabljena enako za vse. Le tako lahko nastane zaupanje v sistem. Vprašanje zato ni, ali naj disciplinski organi kaznujejo kršitve, temveč kako jasno in razumljivo svoje odločitve predstavijo javnosti.
Enako velja za sodniške odločitve. Sodobni nogomet se vse bolj odpira javnosti. Na največjih mednarodnih tekmovanjih gledalci že dobijo vpogled v razloge za VAR odločitve, ob spornih situacijah pa so na voljo posnetki, dodatna pojasnila in vse večja pripravljenost za razlago odločitev.
Namen takšnih rešitev ni dokazovati nezmotljivosti sodnikov. Namen je povečati razumevanje in zaupanje.
Zato se postavlja vprašanje, zakaj podobnega pristopa ne bi postopoma uvedli tudi v slovenskem nogometu. Za ligo z desetimi klubi objava ključnih posnetkov, obrazložitev in komunikacije pri najpomembnejših spornih situacijah ne predstavlja ne organizacijskega ne finančnega zalogaja. Večina teh podatkov že obstaja. Vprašanje je predvsem, koliko transparentnosti smo pripravljeni ponuditi javnosti.
Sodniška transparentnost: napaka ni problem, problem je molk
Kot navijači ne pričakujemo popolnosti.
Napake so sestavni del nogometa. Delajo jih igralci, trenerji, funkcionarji in tudi sodniki. Problem ni napaka sama po sebi. Problem nastane takrat, ko javnost ne razume, zakaj je bila določena odločitev sprejeta, po katerih kriterijih je bila sprejeta in zakaj se navidezno podobni primeri obravnavajo različno.
Prav zato menimo, da mora slovenski nogomet narediti naslednji korak na področju sodniške transparentnosti.
Pri sodniških odločitvah predlagamo večjo odprtost pri uporabi sistema VAR in javnem pojasnjevanju najpomembnejših spornih situacij. Navijači, trenerji, igralci in mediji bi morali imeti možnost vpogleda v ključne obrazložitve odločitev. Ne zato, da bi iskali krivce, temveč zato, da bi razumeli logiko odločanja.
Posebej pomembno se nam zdi načelo enotnih kriterijev. Če je bila določena situacija v enem krogu ocenjena na določen način, mora javnost razumeti, zakaj je bila podobna situacija v naslednjem krogu ocenjena drugače. Ravno pri takšnih primerih vidimo pomembno vlogo sistema VAR, ki ne bi smel služiti zgolj popravljanju očitnih napak, temveč tudi zagotavljanju čim bolj enotne uporabe pravil skozi celotno prvenstvo.
Nihče ne pričakuje, da bodo sodniki vedno sprejeli pravilno odločitev. Pričakujemo pa, da bodo kriteriji jasni, dosledni in razumljivi. Priznanje napake ne zmanjšuje ugleda sodniške organizacije. Nasprotno – krepi njeno verodostojnost. Zaupanje se ne gradi z zanikanjem napak, temveč s pripravljenostjo, da se jih pojasni, analizira in iz njih nekaj nauči.
Najmočnejše institucije niso tiste, ki trdijo, da nikoli ne naredijo napake. Najmočnejše institucije so tiste, ki imajo pogum napako priznati, jo pojasniti in jo po potrebi tudi popraviti.
Disciplinska transparentnost: enaka merila za vse
Enako pomembna je disciplinska transparentnost.
Predlagamo vzpostavitev javno dostopne baze pomembnejših disciplinskih primerov z obrazložitvami odločitev, uporabljenimi merili in primerjavami s podobnimi primeri iz preteklosti. Tako bi lahko vsi deležniki razumeli prakso odločanja in preverili, ali se primeri obravnavajo po enakih standardih.
Pomembno se nam zdi tudi, da so javnosti razumljivo predstavljene okoliščine, ki vplivajo na višino kazni. Navijači morajo vedeti, zakaj je bil nek klub kaznovan z denarno kaznijo, drugi z zaprtjem tribune, tretji pa z igranjem pred praznimi tribunami. Le jasna in primerljiva merila lahko ustvarijo občutek pravičnosti.
Poseben element zaupanja je tudi sposobnost sistema, da se odzove na nova dejstva. Če se po zaključku postopka pojavijo nove okoliščine, nova dokazila ali pomembna pojasnila, bi moral obstajati jasen in transparenten mehanizem, ki omogoča ponovno presojo posameznega primera in njegovih posledic. To ni znak šibkosti sistema, temveč znak njegove zrelosti in samozavesti.
Disciplinski sistem, ki zna pojasniti svoje odločitve, jih primerjati s preteklimi primeri in jih ob novih dejstvih tudi ponovno preučiti, ne izgublja avtoritete. Nasprotno. Tak sistem krepi zaupanje, zmanjšuje občutek neenakosti in daje vsem deležnikom jasnejši občutek, da pravila veljajo za vse.
Prav zato transparentnost razumemo kot skupni interes vseh – NZS, klubov, sodnikov, igralcev, medijev in navijačev. Več transparentnosti ne pomeni manj avtoritete. Pomeni več zaupanja. In brez zaupanja ni mogoče graditi močnega slovenskega nogometa.
Fazanerija: primer, ki odpira širša vprašanja
Vprašanja transparentnosti in odgovornosti se posebej izrazito pokažejo pri primerih, ki imajo dolgoročne posledice. Eden takšnih je dogajanje v Fazaneriji.
Med navijači NK Maribor ta primer še danes ostaja odprta tema. Ne zato, ker bi želeli živeti v preteklosti. Ne zato, ker bi iskali konflikt. Temveč zato, ker številna vprašanja tudi po vseh teh letih ostajajo brez jasnih odgovorov.
Razlog ni zgolj incident sam, temveč predvsem posledice, ki so sledile. Klub je utrpel športno in finančno škodo, navijači pa so ostali brez tekem in dela navijaške izkušnje, ki jim v normalnih okoliščinah pripada.
Zato se še danes pojavljajo vprašanja o sorazmernosti izrečenih ukrepov, o odgovornosti posameznikov v primerjavi s kolektivnim kaznovanjem ter o tem, ali so bile vse okoliščine primera ustrezno pojasnjene javnosti.
Posebej zato, ker po javno dostopnih informacijah policija do danes ni identificirala neposrednega povzročitelja dogodka, posledice pa so nosili tudi številni navijači, ki z njim niso imeli nobene povezave.
Fazanerija je tako postala simbol širše razprave o tem, kako se sprejemajo odločitve, kako se razlagajo in kdo na koncu nosi njihove posledice.
Če so bili postopki pravilni, potem njihova javna predstavitev ne bi smela predstavljati težave. Nasprotno. Več informacij praviloma pomeni več zaupanja.
Prav odprt vpogled v razloge za sprejete odločitve bi lahko zaprl številna vprašanja, ki med navijači ostajajo odprta še danes.
Če pa bi se kadarkoli izkazalo, da določena dejstva niso bila popolnoma razjasnjena ali da bi nova dejstva pomembno vplivala na razumevanje primera, verjamemo, da mora imeti vsak resen in samozavesten sistem možnost ponovne presoje svojih odločitev.
Ne zaradi posameznega kluba. Temveč zaradi zaupanja v sistem kot celoto.
Pobuda navijačev NK Maribor glede primera Fazanerija
Kot navijači NK Maribor dajemo pobudo, da se ponovno odpre razprava o posledicah primera Fazanerija. Ne gre za zahtevo po posebni obravnavi, temveč za navijaško pobudo, ki temelji na prepričanju, da številna vprašanja še danes niso bila zadovoljivo pojasnjena.
Med možnimi koraki vidimo pripravo odprtega poziva pristojnim institucijam, da ponovno preučijo posledice tedanjih odločitev in odgovorijo na vprašanja, ki med navijači ostajajo odprta.
Naša pobuda je preprosta. Želimo jasne odgovore, popoln vpogled v razloge za sprejete odločitve in odprto razpravo o njihovih posledicah. Če se bo izkazalo, da določena vprašanja nikoli niso bila zadovoljivo pojasnjena, da so se pojavila nova dejstva ali da so bile posledice za navijaško skupnost nesorazmerne, pričakujemo, da se resno preuči možnost ponovne presoje posledic, ki jih je ta primer pustil za klub in navijače.
To ni zahteva po privilegijih, temveč poziv k razpravi o zaupanju, odgovornosti in odnosu do navijačev, ki predstavljajo temelj slovenskega nogometa.
Sklep: zaupanje kot skupni interes
Ne glede na različna mnenja ostaja dejstvo, da slovenski nogomet potrebuje več zaupanja. To zaupanje se ne gradi z molkom, temveč z jasnimi odgovori, preglednimi postopki in pripravljenostjo poslušati tudi glas navijačev.
Ob tem je treba jasno povedati še nekaj: zavzemamo se za glasnejše, bolj polne in bolj žive tribune. Slovenski nogomet ne potrebuje sterilnih stadionov in gledaliških predstav, temveč okolje, v katerem so strast, pripadnost, navijanje, koreografije in rivalstvo razumljeni kot bistveni del igre.
Seveda smo za red, varnost in jasna pravila. Toda vsaka bakla ni enaka bakli, ki konča na igrišču. Vsako skandiranje ni poziv k nasilju. Vsaka močna navijaška tribuna ni varnostni problem. Če želimo boljše stadione, moramo znati ločiti med navijaško kulturo, ki daje nogometu življenje, in dejanji, ki dejansko ogrožajo ljudi ali tekmo.
Zato ta pobuda ni namenjena samo navijačem NK Maribor. Je podpora vsem navijačem, ki želijo glasno, strastno in odgovorno živeti svoj klub.
Posebej pa želimo jasno izraziti podporo Violam. Tudi tisti, ki jih poznamo samo bežno ali od zunaj, vemo, da Viole niso samo bakle, kazni in zgodbe o izgredih. So strast, predanost in prisotnost vedno in povsod, kjer igra NK Maribor. So tudi dobrodelnost, solidarnost in pobude, ki se jim pogosto priključimo tudi ostali navijači. Viole so vodje ne samo v navijanju, temveč tudi v številnih pozitivnih stvareh, ki jih širša javnost pogosto ne vidi ali pa jih prehitro pozabi.
Zato stojimo za njimi tudi tisti, ki nismo njihovi člani. Ne zato, ker bi opravičevali vsako dejanje posameznika, temveč zato, ker ne sprejemamo poenostavljene slike, v kateri se celotna navijaška skupina vedno znova reducira na negativne naslove. Viole so pomemben del identitete NK Maribor in slovenskega nogometa. Če želimo pošteno razpravo o navijaštvu, jo moramo začeti s tem, da navijaške skupine obravnavamo celovito, ne samo skozi kazni in incidente.
Navijači nismo problem slovenskega nogometa. Smo njegov najzvestejši del. Zato imamo pravico postavljati vprašanja, pričakovati odgovore in zahtevati sistem, ki ne kaznuje navijaške kulture kot take, ampak jasno in pravično obravnava konkretna dejanja.
Da pa bi bil ta glas slišan, mora biti tudi organiziran. Posameznika je mogoče preslišati, organizirane skupnosti pa ne. Prav zato so društva, kot je DNK NK Maribor, pomembna. Ne zato, da govorijo namesto navijačev, temveč zato, da njihov glas povežejo, okrepijo in ga naredijo slišanega tam, kjer se sprejemajo odločitve o prihodnosti slovenskega nogometa.
NK Maribor ni last nobenega predsednika, direktorja, trenerja ali igralca. Vsi pridejo in odidejo. Ostane pa klub. Ostane mesto. Ostanejo ljudje, ki se iz generacije v generacijo vračajo v Ljudski vrt.
Če verjamemo, da se začenja novo obdobje, potem ga ne bodo ustvarili samo ljudje v pisarnah ali na igrišču. Ustvarili ga bomo vsi. S svojim glasom. S svojo prisotnostjo. S svojo člansko izkaznico. S svojo letno karto. In s svojo podporo takrat, ko bo klub najbolj potreboval, da za njim stoji mesto.
Ker NK Maribor nikoli ni bil samo nogometni klub.
Bil je in ostaja del identitete Maribora.
Klub je naredil korak proti nam.
Naredimo ga še mi.
