1. Uvod: ko zaupanje odloča tekmo
Nogomet živi od zelo preproste predpostavke: da je kriterij enak za vse. Ko gledalec verjame, da sodnik odloča pošteno, so tudi napake – čeprav boleče – razumljene kot del igre. Ko se to zaupanje poruši, pa tudi pravilna odločitev ne zveni več verodostojno.
V Sloveniji se zadnja leta kopičijo trije elementi:
• odmevni sodniški incidenti in napake,
• javno znane osebne in profesionalne afere nekaterih sodnikov,
• izjemno skopa in zadržana komunikacija sodniške organizacije (ZNSS/NZS).
Posamezni primeri – od aretacije Slavka Vinčića v BiH leta 2020 (pravno brez obsodbe) , do poročanj o lažnem prikazovanju potnih stroškov pri Nejcu Kajtazoviću in kasnejših zelo odmevnih napak na mednarodni in reprezentančni ravni , pa vse do izjemno dolge vladavine Vlada Šajna na čelu ZNSS in njegovega naslednika Davida McDowella Zorja – skupaj tvorijo sliko sistema, ki je navzven slabo razložen.
Ta članek poskuša narediti dve stvari:
1. zbrati javno preverljiva dejstva in medijska poročila,
2. pokazati, zakaj brez večje transparentnosti tudi pravno “čisti” primeri puščajo dolgotrajne sence na zaupanje v slovensko sojenje.
2. Primeri in viri
2.1. Slavko Vinčić – od aretacije do finala Lige prvakov
Maja 2020 je bil Slavko Vinčić v Bosni in Hercegovini pridržan v okviru racije, povezane s preiskavo domnevnega kroga drog in prostitucije. O tem so poročali številni domači in tuji mediji; v angleško govorečem prostoru med drugim Fox Sports, The Sun, SportBible in drugi. V člankih je bilo navedeno, da je bil kot eden izmed prisotnih pridržan, zaslišan in nato izpuščen brez obtožnice, v postopku pa obravnavan kot priča.
Kasneje je nadaljeval kariero na najvišji ravni, sodil tekme Lige prvakov in bil določen tudi za sojenje finala. To jasno kaže, da pravno-formalnega epiloga, ki bi mu prepovedoval delovanje, ni bilo.
Analitično gledano je problem drugje:
• NZS in ZNSS po dogodku nista ponudili javno dostopnega, podrobnega protokola: kaj je bilo preverjeno, kakšni so standardi integritete, kdaj in zakaj se sodnika ponovno delegira na najvišji ravni.
V majhni ligi, kjer je vse “domače”, takšna komunikacijska praznina neizogibno sproži ugibanja, četudi sodnik pravno ni obremenjen. Percepcija ostane: “nekaj se je zgodilo, nič pa ni jasno razloženo.”
⸻
2.2. Nejc Kajtazović – potni stroški, napake in kazni
a) Civilna raven: potni stroški in izguba zaposlitve
Slovenske novice in drugi mediji so jeseni 2023 poročali, da je Nejc Kajtazović, učitelj športne vzgoje in nogometni sodnik, ostal brez službe na eni od gorenjskih osnovnih šol, ker naj bi lažno prikazoval potne stroške. Po poročanju Slovenskih novic in Metropolitan.si naj bi šlo za nepravilno obračunavanje poti, zaradi česar naj bi prišlo do sporazumne prekinitve pogodbe o zaposlitvi.
Formulacija medijev je “naj bi”, vendar je ključni poudarek, da gre za javno objavljeno informacijo o domnevni goljufiji pri potnih stroških, zaradi katere je izgubil civilno zaposlitev. Sodni epilog v kazenskem smislu iz teh virov ni razviden, integritetni vtis pa je močno načet.
Za sodnika, ki mora uživati zaupanje v lasten občutek poštenosti, je takšna civilna zgodba objektivno velika obremenitev za kredibilnost – tudi, če bi bila pravno v celoti razrešena v njegovo korist.
b) Strokovna raven: »fantomski« gol in sankcije NZS/UEFA
Leta 2024 se ime Nejca Kajtazovića ponovno znajde v središču pozornosti zaradi serije zelo odmevnih sodniških napak:
• na prijateljski tekmi mladinskih reprezentanc Slovenije in Avstrije U19 na Brdu pri Kranju je dosodil enajstmetrovko za Avstrijo, žoga po strelu zadane prečko in se očitno odbije daleč pred golovo črto, a sodnik kljub temu prizna zadetek; posnetek dogodka postane viralen, mediji govorijo o “fantomskem golu” in “neverjetni napaki”
• Sportklub poroča, da je NZS sodnika kaznovala in ga umaknila s tekem Prve lige Telemach, medtem ko je UEFA zamenjala njegovo vlogo VAR-sodnika na tekmi Lige prvakov, kjer bi moral sodelovati s Slavkom Vinčićem.
Mediji dodatno navajajo, da je šlo za “kapljo čez rob” po seriji spornih odločitev v domačih in mednarodnih tekmah, ki jih je podrobneje analizirala športna tiskana revija Ekipa in nogometni portali.
Sodnik je bil torej:
• civilno kompromitiran v medijih zaradi potnih stroškov (domnevna goljufija),
• strokovno kaznovan s strani NZS in UEFA zaradi izjemno odmevne napake na reprezentančni tekmi.
Analitična poanta ni v osebnem linču, ampak v vprašanju:
ali sodniška organizacija ob takšnih primerih jasno in javno razloži, kako integriteta v civilnem življenju in strokovne napake na igrišču vplivajo na status sodnika, ki je bil prej na najvišjih listah?
⸻
2.3. Vlado Šajn – dolga vladavina in kultura sistema
Vlado Šajn je bil več kot dvajset let ena najvplivnejših figur slovenskega sodništva. Po podatkih NZS in futsal oddelka je bil:
• večkratni predsednik ZNSS (prvi mandat že leta 2001, ponovno soglasno izvoljen 2017, peti mandat)
• član sodniškega komiteja UEFA,
• dolgoletni kontrolor sojenja na najvišji evropski ravni,
• danes častni predsednik ZNSS.
Javno dostopni viri Šajna predstavljajo kot enega ključnih arhitektov sodniškega sistema v Sloveniji in kot mednarodno priznano ime.
Analitično vprašanje pa ni, ali je bil uspešen sodnik, temveč:
• ali je zdravo, da ena oseba vodi nacionalno sodniško organizacijo dvajset let zapored, brez resne javne razprave o rotaciji, zunanjem nadzoru in svežih praksah?
• ali je bila v času njegovega mandata zgrajena kultura samokritičnosti in transparentnosti, ali pa kultura “zaprtih vrat”, v kateri se stvari urejajo znotraj ozkega kroga?
Odgovor se skriva v sistemu, ne v biografiji: dolgotrajna koncentracija moči brez jasne zunanje kontrole skoraj vedno rodi odpor in dvome – tudi, če formalnih afer ni.
2.4. David McDowell Zor – “tuji pogled” in resnična moč
Na mestu predsednika ZNSS je Vlada Šajna leta 2021 nasledil David McDowell Zor, nekdanji sodnik z dolgoletnimi izkušnjami v slovenski sodniški komisiji, programu Mentorji & talenti in kot kontrolor sojenja. NZS in mediji poročajo, da je bil na volilni skupščini izvoljen soglasno, leta 2025 pa je mandat dobil še drugič.
Na papirju to izgleda kot modernizacija – predsednik z mednarodnim ozadjem, angleško govoreč, z izkušnjami znotraj UEFA programov.
A ključna odprta vprašanja ostajajo:
• Ali predsednik ZNSS javno komunicira ocene sodnikov, razloge za sankcije, kriterije delegiranja?
• Ali ima dovolj neodvisne moči, da spremeni vzorce, nastale v času prejšnjega vodstva?
• Ali navzven deluje kot reformator ali kot nadaljevanje istega zaprtega modela?
Ker javno dostopnih podrobnih poročil o napakah, sankcijah in kriterijih (skoraj) ni, se v percepciji navijačev in klubov težko ustvarja občutek, da je prišlo do resne sistemske spremembe.
⸻
3. Vzorci, ki slabijo zaupanje (nad posameznimi primeri)
Na podlagi zgornjih primerov in širšega spremljanja medijev lahko vidimo nekaj ponavljajočih se vzorcev:
1. Nepreglednost odločanja in kaznovanja
– NZS občasno prizna napako, a redko objavi podrobno analizo, kdo je ocenil, zakaj in kakšne bodo posledice za sodnika (npr. začasni umik, dodatno izobraževanje, degradacija).
2. Zlivanje vlog in navzkrižje interesov
– isti ljudje so lahko hkrati del ocenjevalnih teles, strokovni komentatorji v medijih in vplivne figure znotraj ZNSS; javnosti pa ni jasno, kje se konča strokovni komentar in začne formalna odgovornost.
3. Dolgotrajna vladavina istih ljudi
– primer Šajn: dvajset let na vrhu organizacije, kasneje častni predsednik. Formalno to ni kršitev, toda z vidika sodobnih standardov upravljanja v športu (rotacija, checks & balances) je to problematično.
4. Zanašanje na molk
– primer Vinčić: mednarodno medijsko odmevna zadeva, pravno brez obsodbe, a brez jasnega javnega protokola, kako je sodniška organizacija situacijo obravnavala in zaključila.
5. Nejasni standardi integritete
– primer Kajtazović: medijsko poročanje o domnevni goljufiji s potnimi stroški in kasnejših sankcijah NZS in UEFA zaradi napak na igrišču, brez javno razloženega standarda, kako civilne integritetne zadeve vplivajo na sodniško kariero.
Ti vzorci ne pomenijo nujno “korupcije”, pomenijo pa, da sistem ne upravlja javnega zaupanja na ravni, ki jo moderna športna okolja zahtevajo.
⸻
4. “Slab” vs. “pristranski” sodnik – ključna razlika
Za navijača je pomembno, da razumemo razliko:
• Slab sodnik dela napake naključno, pogosto na obeh straneh. Njegov problem je kakovost (hitrost, pozicioniranje, razumevanje igre).
• Pristranski sodnik pa ustvarja vzorec sistematične neuravnoteženosti: isti tip prekrška je za en klub rumen karton, za drugega nič; enajstmetrovka v eni situaciji je dosojena, v zelo podobni pa ne.
Ko statistika (kartoni, enajstmetrovke, VAR-intervencije) pokaže izrazita odstopanja med klubi ali pod določenimi sodniki, to še ni dokaz pristranskosti, je pa opozorilna luč, ki zahteva razlago. Če te ni, navijači logično sklepajo na hujši problem, tudi če ga morda ni.
5. Predlogi reform – konkretno, ne abstraktno
Če želimo, da se zaupanje v slovensko sojenje povrne, morajo biti rešitve merljive in preverljive, ne zgolj splošne želje.
5.1. Javni tedenski “sodniški bilten”
NZS in ZNSS bi lahko po vsakem krogu:
• izbrali 3–5 ključnih spornih situacij,
• objavili posnetek,
• zapisali uradno strokovno razlago v skladu s pravili IFAB,
• jasno povedali, ali je bila odločitev pravilna ali ne in zakaj.
Tako deluje PGMOL v Angliji in podobne strukture v drugih ligah: priznanje napake je del gradnje zaupanja, ne njegova grožnja.
5.2. Občasna objava VAR-komunikacije
Ni treba objavljati vsega, a v najbolj spornih primerih bi bilo smiselno objaviti:
• ali je VAR preveril situacijo,
• kaj je bilo izmenjano med sodnikom in VAR-sobo,
• zakaj je bilo odločeno tako, kot je bilo.
To bi drastično zmanjšalo prostor za teorije o “namenoma utišanem VAR-u”.
5.3. Neodvisna etična komisija
Za primere, kot so:
• domnevne nepravilnosti pri potnih stroških ali drugih civilnih zadevah sodnikov,
• potencialna navzkrižja interesov,
bi sodniška organizacija lahko imela najmanj tričlansko zunanje telo (pravniki, strokovnjaki za integriteto, predstavnik NZS brez sodniške funkcije), ki pripravi kratko javno povzetje ugotovitev (seveda brez občutljivih osebnih podatkov).
S tem bi se ločilo:
“mediji pišejo o aferi” od “organ je zadevo pregledal in sprejel sklep XY.”
5.4. Rotacija mandatov in omejitve
Za predsednika in vodilne v ZNSS bi lahko uvedli:
• omejitev zaporednih mandatov (npr. največ dva),
• obvezno “cool-off” obdobje, preden oseba prevzame drugo visoko funkcijo,
• jasen načrt nasledstva, da organizacija ni vezana na eno ime dvajset let.
5.5. Javni kriteriji delegiranja in sankcioniranja
Javno bi morali biti znani:
• minimalni standardi za sodnika v 1. SNL (fizični, teoretični, ocene),
• kdaj sodnik po napaki “počiva” in koliko časa,
• kdaj sodnik izgubi status na A-listi,
• kakšni so okvirni pragovi za napredovanje in nazadovanje.
Tako klubi in navijači vedo, da sistem ni ad hoc, temveč da obstajajo vnaprej znani okviri.
6. Zaključek: integriteta ni PR, je proces
Primer Slavka Vinčića, ki je bil leta 2020 v BiH pridržan, zaslišan kot priča in nato brez obtožnice izpuščen, danes pa sodi finale Lige prvakov, kaže, da ima pravni sistem svoj jasen jezik.
Primer Nejca Kajtazovića, kjer mediji poročajo o domnevni goljufiji s potnimi stroški in kasneje o nizu izrazitih napak ter sankcijah NZS in UEFA, kaže, da integriteta sodnika ni odvisna le od tega, kar počne na igrišču, ampak tudi od javne percepcije njegovih dejanj zunaj njega.
Primer Vlada Šajna in Davida McDowella Zorja pa pokaže, da so strukture, v katerih delujejo sodniki, dolgo časa ostajale podobne, čeprav se je svet nogometa spreminjal – v smeri večje transparentnosti, medijske izpostavljenosti in standardov dobrega upravljanja.
Sklepna misel:
Slovenski sodniški sistem po dostopnih informacijah ni nujno “pokvarjen”, je pa komunikacijsko in strukturno preveč zaprt za čas, v katerem živimo. Zaupanje se ne da ukazati. Zasluži se z:
• pogumom, da se napaka prizna,
• pripravljenostjo, da se jo javno razloži,
• jasnimi merili, ki veljajo za vse,
• in z zavedanjem, da integriteta ni stanje, temveč neprekinjen proces.
Dokler bo javnost več izvedela o sodnikih iz anonimnih objav, forumov ali senzacionalnih člankov kot iz uradnih, strokovnih razlag ZNSS/NZS, bo ostajala med piščalko in senco. Pot naprej je jasna: več svetlobe, manj senc – za dobro sodnikov, klubov, navijačev in slovenskega nogometa kot celote.
⸻
7. Izbor uporabljenih virov (pregledno)
(vsi viri so javno dostopni mediji ali uradne strani)
• Slavko Vinčić – BiH 2020 in kasnejša kariera
– Fox Sports: Champions League ref arrested after prostitution probe (30. 5. 2020)
– The Sun / SportBible: članki o aretaciji in kasnejši vlogi pri finalu Lige prvakov, status priče, brez obtožnice
• Nejc Kajtazović – potni stroški in civilna zaposlitev
– Metropolitan.si: Nejc Kajtazović naj bi goljufal s potnimi stroški (6. 10. 2023)
– Slovenske novice: Eden boljših slovenskih sodnikov je lažno prikazoval potne stroške (2. 10. 2023)
– SNPortal: Kajtazović zaradi lažnega prikazovanja potnih stroškov ostal brez zaposlitve (4. 10. 2023)
• Nejc Kajtazović – “fantomski gol”, napake in sankcije
– PlanetNogomet, Ekipa, SNPortal: članki o napakah na tekmah U19 Slovenija–Avstrija, Istra–Göztepe in Koper–Dinamo, ter o reakcijah javnosti
– Sportklub: NZS kaznovala sodnika, bo ta sploh še sodil med elito? (20. 10. 2024)
– Sportklub: Skomina o Kajtazoviću: To ni napaka, ampak zadeva za druge organe (22. 10. 2024)
– Ekipa24 / Trafika: Uefa prečrtala Kajtazovića: Slovenec kaznovan tudi v ligi prvakov (21. 10. 2024)
• Vlado Šajn – vloga v slovenskem in evropskem sodništvu
– Prva liga / NZS: Vlado Šajn soglasno izvoljen za predsednika ZNSS (3. 10. 2017)
– Siol: intervju Šef slovenskih sodnikov opozarja Zahovića (24. 11. 2018)
– NZS: Vlado Šajn imenovan za častnega člana NZS (25. 4. 2023)
• David McDowell Zor – predsednik ZNSS in komisija
– NZS: Predsednik ZNSS – David McDowell (predstavitvena stran)
– NZS: Komisija za sodniške zadeve (opis vloge predsednika komisije)
– 24ur: McDowell Zor na mestu predsednika ZNSS nasledil Šajna (6. 3. 2021)
– Prva liga / Sport-TV: poročila o izvolitvi in drugem mandatu predsednika ZNSS
• Teoretična in primerjalna podlaga (integriteta, VAR, zaupanje)
– Hamsund, T. idr.: Fans’ Perceptions towards VAR in the EPL (MDPI, 2021)
– Costa, S.: Integrity and Transparency in Sports: A Survey Review (Open Sports Sciences Journal, 2025)
