Skoraj gol v minusu še predno se žoga premakne
Derbi. Ena beseda – in vsak, ki ima vsaj malo vijolčne v sebi, ve, da to ni navadna tekma.
To je dan, ko se mesto preobleče v vijolčno, ko se vsak šank spremeni v mali južni sektor. In hkrati je to dan, ko vsi čutimo še nekaj: da ne igramo samo proti nasprotniku, ampak tudi proti sistemu.
Med navijači NK Maribor zato vse glasneje odzvanja:
»Na derbi in v ostale tekme ne gremo z 0:0, ampak s skoraj eno točko zaostanka.«
Ne govorimo o enem golu. Gol je trenutek.
Točka pa je naslov, Evropa, cela sezona.
Z leti se je iz derbijev in ključnih tekem nabralo preveč situacij, kjer:
- se pri dvomljivih situacijah tehtnica čudežno nagne na isto stran,
- rumeni in rdeči lažje letijo proti nam kot proti drugim,
- penali za nas zahtevajo “klinično smrt”, za druge pa zadostuje “nek kontakt”,
- po tekmi pa v “analizah” nekako vedno najdejo razumevanje za napake v našo škodo.
Zato govorimo o skoraj eni točki minusa.
Ker se te odločitve ne izgubijo v zraku – seštevajo se v lestvico, naslove in Evropo.
In čisto resno verjamemo, da nas s takimi odločitvami namerno želijo utišati, zlomiti, utruditi.
Ampak: štajerska trma se ne da.
Vijolčna kri ni status. Je prisotnost in članstvo.
Veliko ljudi reče, da imajo radi Maribor. Radi pogledajo derbi, radi delijo slike Ljudskega vrta. Super.
Ampak vijolčna kri ni status na Facebooku.
Vijolčna kri je:
- ko si tam v dežju proti Radomljam, ne samo na derbiju;
- ko ti ni vseeno, kdo vleče niti v ozadju;
- ko veš, da klub ni »oni tam gor«, ampak mi tukaj spodaj;
- ko ne ostaneš “tip na kavču”, ampak del grla, ki se sliši po vsej ligi.
Zato je članstvo v navijaških organizacijah ključno.
VIOLE, DNK NK Maribor in ostale formalno neorganizirane skupine niso »oni, ki navijajo«. To smo mi, ki smo se odločili, da bomo del nečesa večjega:
- da imamo svoj glas,
- da skupaj organiziramo tribuno (mogoče še gostovanja, potovanja, akcije…),
- da kot skupnost reagiramo, ko se dogajajo stvari, ki škodijo nogometu, klubu in navijačem.
Članstvo ni samo kartica in popust. Članstvo je nekaj, s čimer pripomorem klubu in društvu k večji verodostojnosti.
Je izjava:
»Mi nismo samo gledalci. Mi smo Maribor!«
Derbi: brez izgovorov. Stolčki morajo biti polni.
Derbi ni tekma “če bom utegnil”.
- Če si v Mariboru – si v Ljudskem vrtu.
- Če lahko v goste – si v gostujočem sektorju.
- Če sam ne moreš – povleci s sabo nekoga drugega.
Vsak prazen stolček je tišina, ki jo nekdo drug zapolni.
Mi pa si derbija v tišini ne moremo in ne smemo privoščiti.
Ljudski vrt mora spet biti:
- vijolčna trdnjava,
- kjer sodnik čuti, da bo vsaka odločitev pod glasnim, a dostojanstvenim drobnogledom,
- kjer nasprotnik ve, da igra proti enajstim na igrišču in tisočem na tribuni,
- kjer naši fantje vedo, da ne igrajo samo za plačo, ampak imajo celo mesto za svojim hrbtom.
To se zgodi, ko se zavestno odločimo, da:
- derbi ni TV v dnevni sobi, ampak romanje v Ljudski vrt,
- navijaštvo ni pasivno gledanje, ampak aktivna prisotnost in članstvo.
Organizirani navijači = dokaz, da nas ne morejo utišati
V naslednjih tekstih bomo zbrali:
- številke pri posameznih sodnikih,
- razmerja kartonov in enajstmetrovk,
- ključne derbije in odločitve, ki so spreminjale sezone.
Ne samo zato, da še enkrat rečemo »krivi so«, ampak zato, da dokažemo, da:
- napake niso naključne,
- sistem nagrajuje nekatere in ignorira napake pri drugih,
- nas poskušajo z napačnimi odločitvami počasi utruditi in utišati.
Ampak tukaj pride na vrsto tisto, kar nas dela drugačne:
Ko nas hočejo utišati – zapojemo še glasneje.
Ko nas hočejo zlomiti – štajerska trma vstane še enkrat.
Ko nam krivično sodi – se vsi vstanemo in zapojemo: »Vstanite se Štajerci!«
Naj čutijo vsi na igrišču, da vidimo in da nam ni vseeno!
Organizirane navijaške skupine so tudi:
- zadnja linija, ko klub ne more reči vsega,
- tisti, ki zbiramo arhive, statistike, spomine,
- tisti, ki lahko enotno rečemo: »Dovolj. Hočemo isto startno črto, hočemo poštene pogoje.«
Pred derbijem: kaj je naš cilj
Ne vemo, kaj bo sodnik piskal.
Vemo pa, kdo bomo mi.
Naš cilj:
- Poln Ljudski vrt – brez izgovorov.
- Močan, organiziran glas – 90 minut, ne samo ob golu.
- Jasen signal sistemu – da se ne bomo pustili utišati z napačnimi odločitvami, ker štajerska trma se ne da.
Vijolčna kri ni floskula. Je odločitev:
- da prideš na tekmo,
- da se včlaniš v Viole ali pa DNK NK Maribor,
- da stojiš za klubom tudi, ko piščalka reže proti nam.
Derbi traja 90 minut.
Mi smo Maribor 365/24/7.
Včlani se. Pridi na vsako tekmo, na derbiju pa še posebej pokažimo vsem – na igrišču, ob igrišču in tistim s piščalko – da v tem mestu še vedno velja samo eno:
Hočejo nas utišati.
Ampak Mi smo Maribor – in štajerska trma se ne da! 🟣💪🏻
(Foto: arhiv Viol)
