V zadnjih mesecih smo se navijači NK Maribor znašli v situaciji, ko imamo občutek, da se del medijskega prostora ne ukvarja več z dejstvi, ampak z eno samo zgodbo, ki se ponavlja kot pokvarjena plošča. Ime te zgodbe je Jaka Kozmelj (Sportklub/N1), glavna tarča pa NK Maribor.
Spodaj je povzetek njegovih člankov, analiza ponavljajočih se tez in na koncu vprašanje:
kje se konča legitimno novinarstvo in začne škodljivo ustvarjanje javnega mnenja na podlagi vnaprej izbrane agende?
1. Bistvo: kateri članki, kakšne teme?
Če preletimo njegove zadnje kolumne in analize, v katerih je NK Maribor glavna tema, dobimo precej jasno sliko:
- “Fantje, nekdo bo moral prevzeti odgovornost” (18. 4. 2025) – komentar, da je NK Maribor zavil v črno luknjo, za katero še nihče ni prevzel odgovornosti.Sportklub+1
- “Turški cirkus brez odgovorov: le kaj bo z Mariborom?” (13. 6. 2025) – klub opiše kot turški cirkus brez odgovorov, ki je izgubil identiteto in zaupanje navijačev, rešijo pa ga lahko “le lovorike”.Sportklub
- “V Mariboru so se iz napak očitno nekaj naučili” (10. 7. 2025) – na videz bolj pozitiven zapis o kadrovanju, v katerem pa večji del prostora znova zavzame opis preteklih “zavoženih” prestopnih rokov in nerodnega kadrovanja po prevzemu turških investitorjev.Sportklub
- “Gost na derbiju: bo to novi športni direktor Maribora?” (24. 11. 2025) – derbi izkoristi predvsem za to, da še enkrat udari po športnem direktorju Cemu Basgulu, ki se “v tej vlogi še ni izkazal” in je prvi obraz napačnih odločitev.Sportklub
Tem člankom se pridružujejo še drugi – o kadrovanju, odhodih in prihodih iz prejšnjih sezon, primerjavah s Celjem in Olimpijo – vendar okvir ostaja vedno isti: kriza, cirkus, zmeda, napačne odločitve, izgubljena identiteta.
2. Ponavljajoče se teze – isto besedilo, drug povod
Če te članke beremo ločeno, vsakič dobimo vtis “kritične kolumne o aktualnem dogajanju”.
Če pa jih beremo skupaj, se jasno vidi, da gre v resnici za 4–5 stalno enakih tez, ne glede na povod (tekma, prestop, derbi, poškodba, govorice o novem direktorju).
2.1. Teza št. 1: “Maribor je v krizi / črni luknji”
- V članku “Fantje, nekdo bo moral prevzeti odgovornost” je NK Maribor opisan kot klub, ki je “zavil v črno luknjo”, pri čemer noben od odgovornih ne stopi pred javnost.Sportklub+1
- V “Turški cirkus brez odgovorov” je Maribor klub, ki je izgubil identiteto in zaupanje navijačev; situacijo lahko popravi “le ena stvar – lovorike”.Sportklub
V drugih tekstih isto tezo malo prepakira, a sporočilo ostane: sezona je zavožena, klub je v črni luknji, stanje je katastrofalno.
Ta motiv se pojavi v večini njegovih mariborskih kolumn – torej ne kot enkratna ocena, ampak kot stalno ozadje.
2.2. Teza št. 2: “Turški investitorji in ‘cirkus’ v pisarnah”
Druga stalnica je kratek stik s turškimi lastniki in njihovim načinom vodenja:
- V “Turški cirkus brez odgovorov” so turški vlagatelji okvir za “kaos, ki ne vzbuja zaupanja”.Sportklub
- V “V Mariboru so se iz napak očitno nekaj naučili” posebej poudari, da je bilo kadrovanje po lanskemu popolnemu prevzemu turških investitorjev “precej zmedeno”, skupaj s klubsko komunikacijo – od obljub o mladih domačih igralcih do množičnega nakupa tujcev v zadnjih dneh prestopnega roka.Sportklub
Spet: motiv se ponavlja – Maribor = turški eksperiment + kaos.
To je legitimna tema za kolumno, problem pa nastane, ko postane edini filter, skozi katerega se razlaga vse, kar klub naredi – dobro ali slabo.
2.3. Teza št. 3: “Zgrešeno kadrovanje, povprečne okrepitve, prepozne poteze”
Kadrovanje je stalna tarča, in to vedno v isti smeri:
- V “V Mariboru so se iz napak očitno nekaj naučili” zapiše, da je Maribor “pošteno plačal davek nerodnega kadrovanja”, ker je čakal na zadnje ure prestopnega roka, v klub pa je prišla “cela četica nogometašev”, ki niso dali pričakovanega; rezultat – izpad iz Evrope in tretja sezona brez lovorike.Sportklub
- V “Turški cirkus brez odgovorov” je kadrovanje del širše slike – klub je izgubil identiteto tudi zaradi prihoda in odhoda kopice povprečnih igralcev.Sportklub
- V “Gost na derbiju” Basgula predstavi kot človeka, ki je dobil ogromna pooblastila, odstavil prejšnje ljudi v pisarnah, nato pa skupaj z lastnikom sestavil moštvo, ki ni izpolnilo pričakovanj – spet ista zgodba: slabe odločitve, slabi rezultati.Sportklub
Kadrovanje je legitimna tema kritike – a tukaj vidimo, da ne gre za analizo posameznih prestopov (kdo je uspel, kdo ne), ampak za stalno potrjevanje vnaprej sprejetega narativa: “oni ne znajo kadrovati.”
2.4. Teza št. 4: “Celje in Olimpija sta Maribor prehitela”
V več tekstih se pojavlja kontrast:
- Maribor v “črni luknji”, medtem ko je Celje na poti do evropskih uspehov, v državnem prvenstvu pa deluje kot “projekt nove generacije”.Sportklub
- Olimpija je v zadnjem desetletju osvojila več naslovov kot kateri koli drugi klub – kar v “Turškem cirkusu” uporabi kot dokaz, da se iz “ljubljanskega kaosa” zna marsikaj izvleči, medtem ko Maribor iz svojega ne.Sportklub
Tudi to je lahko korekten podatek – če je podprt z dejstvi (število naslovov, evropske uvrstitve, proračuni, kadrovska stabilnost, gledanost tekem …).
Težava: v člankih večinoma dobimo zgodbo brez celotnega statističnega konteksta, predvsem pa skoraj nič primerljivih številk (npr. koliko trenerjev in športnih direktorjev so v istem času zamenjali drugi klubi, koliko prestopov je bilo uspešnih/slabih drugje).
2.5. Teza št. 5: “Nihče ne prevzame odgovornosti”
Tudi motiv odgovornosti se ponavlja:
- Že naslov “Fantje, nekdo bo moral prevzeti odgovornost” jasno kaže, kje je fokus – kdo bo priznal, da je naredil napako.Sportklub+1
- V “Turški cirkus brez odgovorov” znova poudari, da je največji problem pomanjkanje jasnih odgovorov in odgovornosti – nihče ne stopi pred navijače in ne razloži smeri.Sportklub
- V “Gost na derbiju” je Basgul prikazan kot človek, ki je “dobil priložnost, a se ni izkazal” – logika je ista: odgovorni so znani, a ne odgovarjajo.Sportklub
Spet – legitimna tema, a brez sistematičnega prikaza: kaj je realno v domeni športnega direktorja, kaj v domeni lastnika, kaj trenera, kaj finančnih omejitev lige itd.
3. Kaj v teh tekstih skorajda NI
Ko vse to zložimo, opazimo, da gre pri Kozmelju manj za celovito novinarstvo in bolj za kolumnistično potrjevanje ene same zgodbe. Še posebej očitno je, česa v njegovih člankih skoraj ni:
- Sklepnih številk in metodologije
- Ni razlage, po katerih kriterijih vrednoti “zavoženo sezono”: samo točke na lestvici? razmerje plače/rezultat? primerjava z drugimi klubi v istem obdobju?
- Ni dolgoročnih tabel (npr. 5 let Maribora vs. 5 let Olimpije/Celja z enakimi indikatorji).
- Virov iz kluba, nasprotnih pogledov in preverjanja
- Praktično nikjer ne vidimo citiranih več virov z različnih strani (npr. uprava, trenerji, neodvisni analitiki), ampak en glas – njegova interpretacija.
- Očitno je, da ima dostop do določenih informacij in ozadij, a javno ni jasno, od kod – športni direktorji, agenti, ljudje iz drugih klubov?
- Priznanja, ko se kritika izkaže za napačno ali pretirano
- Nikjer ne zasledimo samorefleksije tipa: “tu sem ocenil preostro, tukaj se je klub popravil, to in to sem podcenil”.
- V dobri praksi novinarstva/kolumnistike je to ključni del kredibilnosti – zlasti, ko nekoga mesece ali leta sistematično kritiziraš.
Rezultat je, da del navijačev dobi vtis, da ne gre več za kolumno, ampak za osebno vendetto ali pa vsaj za jasno agendo, v kateri NK Maribor nastopa kot stalni negativni lik – ne glede na dejanski kontekst in razvoj dogodkov.
4. Vprašanje vpliva in potencialne škode
Tu pridemo do bistva:
Novinar, še posebej na osrednjem športnem mediju (Sportklub/N1), ima realen vpliv na javno mnenje.
- Njegovi članki se delijo po socialnih omrežjih, prevzemajo jih drugi portali, navijači jih komentirajo, sponzorji jih berejo, vodstva klubov – hočeš nočeš – čutijo pritisk.Facebook+1
Ko nekdo znova in znova, mesece in leta, ponavlja enake negativne teze o enem samem klubu:
- da je v črni luknji,
- da je cirkus brez identitete,
- da ima nesposobne ljudi v pisarnah,
- da ga vsi tekmeci prehitevajo,
se legitimno postavi vprašanje:
Kolikšno materialno škodo lahko takšen vpliv povzroča klubu?
Seveda ni mogoče narisati enačbe:
“en článek = -X € sponzorskih sredstev” ali “en naslov = -Y navijačev na tribunah”.
Ampak v realnem svetu:
- Sponzorji gledajo, v kakšno okolje vstopajo. Če stalno berejo, da je klub kaos, da je brez vizije in identitete, se bodo trikrat vprašali, ali je to okolje, kjer želijo imeti svoj logo.
- Potencialni igralci in trenerji spremljajo medije. Če dobijo vtis, da je klub medijsko razglašen za “cirkus”, lahko raje izberejo bolj mirno okolje (Celje, Mura, tujina).
- Navijači na ograji (tisti, ki niso fanatiki, ampak občasni obiskovalci) lahko ob stalnem negativnem framingu preprosto dvignejo roke: “Če je vse tako slabo, zakaj bi hodil?”
Na koncu to pomeni tudi manj prihodkov, manj zanimanja, manj podpore – to pa je v majhnem slovenskem nogometnem okolju zelo konkretna, merljiva škoda. Ne zato, ker je nek novinar napisal eno kritično kolumno, ampak zato, ker leta gradi eno in isto sliko, brez jasne metodologije, brez realnega poskusa uravnoteženja, brez priznanja lastnih napak.
5. Kje je meja med kolumno in odgovornim novinarstvom?
Tukaj pridemo do ključnih vprašanj o novinarstvu kot takem:
- Novinarstvo = dejstva + viri + preverjanje
- Tudi kolumna ima pravico do mnenja, ampak mnenje mora temeljiti na preverljivih dejstvih, jasno označenih virih in poštenem prikazu konteksta.
- Če novinar leta piše o istem klubu, je normalno pričakovati, da bo kdaj predstavil tudi metodologijo: po katerih kriterijih ocenjuje delo vodstva, kadrovanje, finančno stanje, primerjavo z drugimi klubi?
- Nepristranskost ne pomeni, da klub hvališ – pomeni, da ne ponavljaš vnaprej izbrane zgodbe
- Nihče ne zahteva, da je kronično “pro-mariborski”.
- A ko so teze skozi leta praktično vedno iste, ne glede na dejanski razvoj, se upravičeno porodi dvom, ali gre še za novinarstvo ali pa za osebno agendo.
- Raziskovanje, ne zgolj ponavljanje
- Resen novinar bi pri temi, kot je “cirkus v klubu”, razkopal:
- pogodbe, nadzorni svet, finančne bilance,
- število kadrovskih sprememb v klubih po Sloveniji,
- primerjave rezultatov pred in po prevzemu,
- pogovore z ljudmi iz različnih strani (ne samo enega kroga ljudi).
- Na podlagi tega bi predstavil raziskovalni tekst, ne pa samo serijo kolumn, ki po strukturi zvenijo kot kopipejst istega uvoda z novim povodom.
- Resen novinar bi pri temi, kot je “cirkus v klubu”, razkopal:
- Odgovornost za vpliv
- Novinar na tako izpostavljenem mediju ima realen vpliv na ugled kluba.
- Če tega vpliva ne uporablja za to, da bi razjasnil dejstva, ampak za utrjevanje ene slike, ima navijač vso pravico reči:
“Tvoje delo je slabo. Ne zato, ker si kritičen, ampak zato, ker nisi pošten, natančen in raziskovalen.”
6. Javni poziv: transparentnost ali tišina
Na tej točki je povsem legitimno – in nujno – postaviti javna, jasna vprašanja:
- Naj javno predloži vse svoje članke o NK Maribor
- Da se jih zbere na enem mestu (Sportklub/N1 imajo arhiv, FB in X objave pa dodatno pokažejo, kaj je izpostavljal).Facebook+1
- Da navijači, klub in širša javnost vidijo, kako ponavljajoče se so teze in kako malo je novega.
- Naj javno navede vse svoje vire
- Ne z imeni, če to ni mogoče, ampak vsaj po kategorijah:
- ali so to agenti, ljudje iz drugih klubov, predstavniki določenih interesnih skupin?
- Naj pove, kako preverja njihove informacije in kako se brani pred tem, da ne postane megafon posameznih lobijev proti enemu klubu.
- Ne z imeni, če to ni mogoče, ampak vsaj po kategorijah:
- Naj se jasno izjasni, ali ima kakršnokoli agendo
- Ali ima kakšne povezave, ki bi lahko bile konflikt interesov (formalno ali neformalno)?
- Ali zavestno zasleduje cilj, da se določenim klubom škodi in drugim koristi – ali pa preprosto ne razume dovolj dobro materije, o kateri piše?
To ni poziv k linču, ampak k transparentnosti.
Če se to ignorira, se krepi občutek, da gre za človeka, ki:
- ali nima pojma, o čem govori (kar je za novinarja slabo samo po sebi),
- ali pa zavestno škoduje klubu, čeprav ima prek svoje platforme nesorazmerno velik vpliv na javno mnenje.
V obeh primerih je rezultat isti: škoda za NK Maribor, škoda za navijače in škoda za zaupanje v športno novinarstvo kot tako.
7. Rezime: kaj je naloga novinarja?
Na koncu ostane nekaj preprostih, a temeljnih resnic:
- Novinarstvo ni “kdo bo glasnejši”, ampak “kdo je bolj natančen”.
- Dejstva niso sovražnik kluba. Sovražnik kluba je selektivno izbiranje dejstev, zavijanje v emocionalne naslove in ponavljanje istih tez brez novih podatkov.
- Raziskovanje pomeni, da dvomiš tudi vase, ne samo v druge: da se vprašaš, ali si kdaj pretiraval, ali si koga neupravičeno uničil v javnosti, ali si morda sam del problema, ki ga opisuješ.
- Nepristranskost ne pomeni, da si “50 % za, 50 % proti”, ampak da si 100 % zavezan resnici – tudi, ko ti ne paše, tudi, ko razbije tvoj najljubši narativ.
Ko nekdo, ki ima tak doseg, kot ga ima Jaka Kozmelj, deluje brez vidne metodologije, brez transparentnih virov in brez železne zaveze k dejstvom, je povsem legitimno vprašanje:
Ali je to še novinarstvo, ali pa je to le osebno mnenje, zapakirano v moč medijske blagovne znamke – in s tem orodje, ki lahko določenemu klubu povzroči resno materialno in ugledno škodo?
Na to vprašanje si ne moremo odgovoriti samo v društvu DNK- Društvo navijačev NK Maribor.
Na to vprašanje si morata odgovoriti tudi novinar sam in medij, ki mu daje prostor.
In prav je, da ga navijači, klub in širša javnost na to glasno, javno in vztrajno opomnimo.
Ker enkrat je meja dosežena, v tem primeru je daleč presežena.
