ZGODBA O DVEH KLUBIH

20 novembra, 2025
9:39 pop

Šmajc, Jug, točke, ki izginejo iz razpredelnic – in derbi, kjer Maribor ne igra samo proti Olimpiji

Nadaljujemo.

1. Od kartonov k točkam: kar smo že dokazali

V prvem delu smo pokazali nekaj, kar ne more biti več samo »navijaški občutek«:

Olimpija v sedmih sezonah dobiva manj rumenih kartonov kot nasprotniki,
nasprotniki Olimpije so pogosteje izključeni,
pri enajstmetrovkah ima Olimpija ogromen plus,
Maribor pa je v istem obdobju eden najbolj kaznovanih klubov: več rumenih, več drugih rumenih, praktično brez prednosti pri enajstmetrovkah,
pri prekrških je Maribor obravnavan strožje, Olimpija pa bolj zaščiteno.

Potem smo šli še globlje in pogledali, kako isti sodniki sodijo Mariboru in Olimpiji.
Pri vseh skupaj je bila slika že sumljivo nagnjena v korist Olimpije.

Zdaj pa naredimo korak, ki se ga v vseh televizijskih sodniških »kotičkih« najbolj bojijo:
ne gledamo več samo kartonov in enajstmetrovk, ampak točke.

Točke, ki odločajo naslove, Evropo, milijone v blagajni …

Točke, ki pod enim sodnikom skrivnostno izginejo – in pod drugim še bolj skrivnostno nastajajo.

2. David Šmajc: sodnik, pri katerem Maribor izgublja, Olimpija pridobiva

Šmajc je sodnik, ki smo ga v prvem delu že ujeli v neverjetno statistično vrzel:

pri Mariboru: več prekrškov, več kartonov, več enajstmetrovk proti,
pri Olimpiji: manj kartonov za njih, več za nasprotnike, velik plus pri enajstmetrovkah.

Ko pa pogledamo točke, postane jasno, da ta zgodba ni samo »malo drugačen kriterij«, ampak konkreten vpliv na lestvico.

V obdobju 2019/20–2025/26:

Maribor pod Šmajcem: 24 tekem → 11 zmag, 6 remijev, 7 porazov
→ približno 1,6 točke na tekmo
Olimpija pod Šmajcem: 28 tekem → 15 zmag, 5 remijev, 8 porazov
→ približno 1,8 točke na tekmo

Na prvi pogled razlika morda ne izgleda dramatična.
A ne pozabimo, da govorimo o klubih, ki ciljata na dobri 2 točki na tekmo, če se želita boriti za naslov.

Zdaj pa k bistvu. Navijaške rekonstrukcije sezonskih povprečij, ki so nastale iz istih tabel, kažejo:

Maribor pod Šmajcem pade za približno eno točko na tekmo pod sezonsko povprečje,
Olimpija pod Šmajcem dobi približno četrt točke na tekmo več od svojega sezonskega povprečja.

To pomeni, da isti sodnik pri:

enem klubu dolgoročno odvzame serijo točk,
drugemu pa jih dodaja.

To ni več debata po tekmi o posamezni odločitvi sodnika, pač pa se poraja vprašanje:
koliko sezon zapored lahko tak profil še razglasimo za naključje?

3. Matej Jug: največje tekme, največji točkovni razkorak

Če je Šmajc sodnik, pri katerem kartoni in enajstmetrovke izstopajo v dve različni smeri, je Matej Jug sodnik, pri katerem najbolj izstopajo točke.

Jug ni »neznanec«:

sodil je največ tekem obema kluboma,
redno vodi derbije, tekme za naslov, evropske bitke,
njegova piščalka je bila prisotna, ko so se lomile sezone.

V istem obdobju (2019/20–2025/26) dobimo:

Maribor pod Jugom: 24 tekem → 8 zmag, 7 remijev, 9 porazov
→ približno 1,29 točke na tekmo
Olimpija pod Jugom: 30 tekem → 20 zmag, 5 remijev, 5 porazov
→ približno 2,17 točke na tekmo

Prevedeno v končne ligaške lestvice:

Maribor pod Jugom igra na ravni kluba za sredino lestvice,
Olimpija pod Jugom igra na ravni kluba, ki se bori za naslov.

Če dodamo še daljše obdobje:

Maribor z Jugom v 1. SNL: 80 tekem → povprečje okrog 1,63 točke na tekmo,
Olimpija z Jugom: 77 tekem → okrog 1,83 točke na tekmo.

V zadnjih sezonah se razkorak samo še povečuje.

In spet ista zgodba kot pri Šmajcu – ne govorimo o treh tekmah, govorimo o desetletju, derbijih in ključnih trenutkih prvenstva.

4. To so točke, ki jih Žiga Dobrun nikoli ne pokaže

Če bi vse, kar smo navijači zbrali in sešteli, torej:

rumene kartone,
druge rumene kartone,
rdeče kartone,
enajstmetrovke,
prekrške,
točke pod posameznimi sodniki,

predstavil nekdo v resni športni oddaji, bi bil naslednji korak logičen:
»Gospodje, tukaj so odstopanja. Najprej jih razložimo, nato pa popravimo, če so sistemska.«

Namesto tega v oddaji Pod prečko dobimo Žigo Dobruna, funkcionarja sodniške organizacije, ki:

izbere en posnetek,
ga zavrti v super počasnem posnetku,
pove, da je »vse v skladu s pravili«,
navijače, ki kažejo tabele, označi za »čustvene«, »preobčutljive« in »nekompetentne«,
podobna situacija na drugi tekmi višjega ranga popolnoma razkrije njegovo zavajanje.

O točkah pod Šmajcem in Jugom niti besede.
O sedemletnih odklonih niti vprašanja.
O razlikah med Mariborom in Olimpijo pri istih sodnikih – popolna tišina.

To ni več razlaga, to je zamegljevanje.

Še huje: ko nekdo, ki predstavlja sodniško organizacijo, v javnosti govori izključno v korist sodnikov, brez ene same kritične misli, potem ne deluje več kot razlagalec, ampak kot PR-oddelek.

Na tem mestu se dvom v nepristranskost ne nanaša več samo na posameznega sodnika, ampak na celotno strukturo in način komunikacije. Razlage Žige Dobruna namreč dajejo takemu sojenju legitimnost in s tem postavlja standarde za prihodnost.

5. Šmajc in Jug: dva sodnika, dva kluba, dve realnosti

Če povzamemo samo bistvo za Šmajca in Juga:

isti sodniki sodijo istima dvema kluba v isti ligi,
pri Mariboru dolgoročno vidimo več prekrškov proti njemu , slabši točkovni izkupiček,
pri Olimpiji vidimo manj kartonov za njih, več za nasprotnike, boljši točkovni izkupiček.

V obeh primerih:

Šmajc: Maribor izgublja, Olimpija pridobiva,
Jug: Maribor stagnira ali pada, Olimpija igra na ravni za osvojitev naslova.

Je to dokaz?
Ne.
Je pa to tak vzorec, da bi v vsaki normalni ligi sprožil alarm.

Lahko pa se sprašujemo:

Če v sedmih sezonah isti sodniki pri dveh največjih klubih delajo tako očiten enosmeren odklon – ali lahko brez dvoma rečemo, da gre »samo za naključje«?

Če na to vprašanje ne odgovorimo, se dvom v nepristranskost ne zmanjšuje, pač pa raste.
Ne zato, ker bi si navijači to želeli, ampak zato, ker številke kričijo, medtem ko uradne razlage šepetajo.

6. »Liga Davida Šmajca« in »Liga Mateja Juga«

Da ne ostanemo samo pri povprečjih, poglejmo še hipotetični scenarij, če se uresniči »standardizacija« sojenja po Žigi Dobrunu. Kam nas to pelje v prihodnosti, ko bodo vsi sodniki naučeni »pravilnega« sojenja?

Liga Davida Šmajca

Če bi vse tekme sodil sodnik, pod katerim:

Maribor izgublja približno eno točko na tekmo,
Olimpija pridobiva četrt točke na tekmo,

bi v 36-krožni sezoni to pomenilo:

Maribor: –22 do –26 točk v primerjavi z običajnim sezonskim povprečjem,
Olimpija: okoli +9 točk.

V praksi bi to pomenilo:

Maribor iz boja za naslov zdrsne v boj za obstanek,
Olimpija iz boja za Evropo skoči v boj za naslov.

Liga Mateja Juga

Če bi celotno sezono sodil sodnik, pod katerim:

Maribor dosega okrog 1,29 točke na tekmo,
Olimpija okrog 2,17 točke na tekmo,

bi tudi ob konservativni oceni odklona:

Maribor izgubil okoli 11–15 točk,
Olimpija pridobila okoli 7 dodatnih točk.

Ne govorimo o kozmetiki.
Govorimo o razredih razlike v končni tabeli.

In to sta sodnika, ki sodita:

največ derbijev,
največ odločilnih tekem,
največ tekem, kjer ena odločitev pomeni naslov ali izgubljeno sezono.

7. Derbi, Jugova poslovilna tekma in naš del zgodbe

Ta derbi v Ljudskem vrtu ni samo še en derbi.
Za Mateja Juga je to poslovilna tekma v vlogi glavnega sodnika v 1. SNL.

Hudomušno, ampak zelo resno vprašanje:
Se bo za slovo iz prvega plana še zadnjič potrudil, da bo on glavna zgodba – ali bo prvič po dolgem času dopustil, da na igrišču spregovori nogomet?

Bo derbi, kjer bomo v ponedeljek zvečer spet gledali:

počasne posnetke enajstmetrovk,
analize, ali je bil rumeni ali rdeči karton,
razlage Žige Dobruna, da je vse »po pravilih«,
čakali na kazni disciplinskega sodnika,

ali pa bo to tekma, kjer bo glavni vtis:

kako so igralci igrali vrhunski nogomet,
kako je Ljudski vrt dihal kot eno,
in kako je sodnik ostal v ozadju, kjer bi moral biti že vseh zadnjih sedem sezon?

Odgovor na prvi del je v rokah sodnika in sistema, ki mu stoji za hrbtom.
Odgovor na drugi del je v naših rokah.

8. Petek, dva dni pred derbijem: zakaj moramo Ljudski vrt napolniti do zadnjega kotička

Ta članek je pripravljen za petek, dva dni pred derbijem, z enim samim razlogom:

Da v nedeljo v Ljudskem vrtu ne bi bilo niti enega prostega sedeža!

Če statistika kaže, da naši igrajo:

proti nasprotniku,
proti sistemu,
in prepogosto tudi proti sodnikom,

je najmanj, kar lahko naredimo, to, da niso sami.

V nedeljo:

gremo na tekmo,
pridimo prej,
oblecimo vijolčno,
pripeljimo otroke, prijatelje, sodelavce,
navijajmo glasno, pošteno, brez neumnih izpadov,
pokažimo, da Maribor zna pritiskati s tribune z glavo in srcem, brez izgovorov, ki jih drugi iščejo pred kamerami.

Kartoni, prekrški in enajstmetrovke so (žal) v rokah sodnikov.
Vzdušje, energija in sporočilo, da za tem klubom stojimo najštevilčnejši navijači, pa so v naših rokah.

Če smo v statističnih tabelah dokazali, da Maribor igra v najtežjih pogojih v ligi, potem si ti fantje na igrišču še toliko bolj zaslužijo, da v nedeljo vidijo in slišijo eno stvar:

Da v Ljudskem vrtu niso sami.
Da stojimo za njimi, tudi ko igrajo proti enajstim v zelenem in enemu v rumenem/črnem/rdečem.

Naj bo Jugova poslovilna tekma taka, da bo moral še dolgo razmišljati o enem: