Zgodba o dveh klubih, istih sodnikih in zelo različnih številkah
1. Kako se je vse skupaj začelo
Ta zgodba se ni začela z velikim škandalom, ampak z zelo preprostim vprašanjem:
»Ali je mogoče, da se Mariboru vse to dogaja samo po naključju, ali se nam to samo dozdeva, smo res preobčutljivi?«
Navijači Maribora smo vrsto let poslušali, da pretiravamo, da smo pristranski, da vidimo teorije zarote, kjer ni nič.
Zato smo naredili nekaj, česar institucije v dvajsetih letih niso – sedli smo za računalnik, odprli Transfermarkt, zapisnike tekem, javno dostopne podatke NZS in začeli šteti:
- rumene kartone,
- rdeče kartone,
- druge rumene kartone (izključitve),
- enajstmetrovke,
- prekrške,
- In vse to – ločeno za Maribor, Olimpijo. Za vse ostale nasprotnike pa morda drugič.
Rezultat ni »navijaško mnenje«.
Rezultat so tabele, ki jih lahko preveri vsak, ki si bo vzel čas in zna prebrati številke.
2. Najprej osnova: koliko kartonov v sedmih sezonah?
Za začetek si poglejmo najpreprostejši del zgodbe kazni – rumene, druge rumene in rdeče kartone ter enajstmetrovke za oba kluba v obdobju od sezone 2019/20 do 2025/26.
V tabelah spodaj:
- »ZA« pomeni kartone ali enajstmetrovke, ki jih je prejel ali izvajal klub,
- »PROTI« pomeni kartone ali enajstmetrovke, ki so jih prejele ali izvajale nasprotne ekipe.
Tabela 1: Olimpija – kartoni in enajstmetrovke (2019–2026):
Če to tabelo pogledamo z očmi navadnega človeka, je ključna zadnja vrstica – SKUPAJ.
V sedmih sezonah:
- Olimpija je dobila 461 rumenih kartonov, njeni nasprotniki pa 570.
To pomeni, da so nasprotniki Olimpije dobili 109 rumenih kartonov več kot Olimpija. - Olimpija je dobila 14 drugih rumenih kartonov (izključitev), nasprotniki pa 23.
To je dodatnih 9 izključitev v korist Olimpije. - Olimpija je prejela 9 rdečih kartonov, njeni nasprotniki pa 7. To je še relativno blizu.
- Pri enajstmetrovkah pa je slika zelo jasna: Olimpija je imela 40 enajstmetrovk v svojo korist in le 17 proti sebi.
To pomeni +23 enajstmetrovk razlike.
Če to prevedemo v normalen jezik:
Olimpija v sedmih sezonah:
- dobiva manj rumenih kartonov kot nasprotniki,
- nasprotniki so pogosteje izključeni kot oni,
- uživa zelo velik plus pri enajstmetrovkah.
To še samo po sebi ne dokazuje ničesar, je pa zelo ugoden položaj.
Tabela 2: Maribor – kartoni in enajstmetrovke (2019–2026):
Spet je najpomembnejša zadnja vrstica.
V sedmih sezonah:
- Maribor je dobil 534 rumenih kartonov, njegovi nasprotniki pa 451.
To je 83 rumenih kartonov več za Maribor kot za nasprotnike. - Maribor je dobil 18 drugih rumenih kartonov, nasprotniki pa 9.
To je dvojno število izključitev v primerjavi z njegovimi tekmeci. - Maribor je dobil 8 rdečih kartonov, njegovi nasprotniki pa 11 – tu je razlika manjša in gre minimalno v njegovo korist.
- Pri enajstmetrovkah pa je slika povsem drugačna kot pri Olimpiji:
34 enajstmetrovk v korist Maribora, 33 proti Mariboru – skoraj izenačeno.
Če to povemo brez ene same številke:
- Maribor je v sedmih sezonah eden izmed najstrožje kaznovanih klubov. Prejme bistveno več rumenih kartonov kot njegovi nasprotniki, večkrat ostane brez igralca zaradi drugega rumenega kartona, pri enajstmetrovkah pa je praktično na nuli.
In to je popolno nasprotje Olimpijine slike.
3. Kaj nam to pove, če primerjamo oba kluba med sabo?
Če obe tabeli postavimo in primerjamo vrstico skupaj, dobimo naslednje:
- Maribor: +83 rumenih kartonov v škodo (več prejme, kot jih dobijo nasprotniki).
- Olimpija: –109 rumenih kartonov v svojo korist (nasprotniki dobijo več).
Razlika med kluboma je zato kar 192 rumenih kartonov.
Pri drugih rumenih kartonih (izključitvah):
- Maribor: +9 (18 za Maribor, 9 za nasprotnike).
- Olimpija: –9 (14 za Olimpijo, 23 za nasprotnike).
Pri enajstmetrovkah:
- Maribor: praktično izenačeno (34 : 33).
- Olimpija: močan plus (40 : 17).
Če bi to kdo povedal brez številk, bi zvenelo pristransko navijaško pritoževanje.
Ko pa to napišeš v tabelo in pokažeš, da so to podatki iz javno dostopnih virov (Transfermarkt, zapisniki, NZS), postane jasno nekaj drugega:
- ne govorimo več o občutku, govorimo o vztrajno enosmernem vzorcu.
4. Prekrški: najosnovnejši sodniški kriterij
Karton je že posledica.
Enajstmetrovka je velika odločitev.
Še bolj na začetku pa je prekršek. To je trenutek, ko sodnik pove, kaj je v tej tekmi dovoljeno in kaj ne. Bolj kot je sodnik strog, več prekrškov dosodi. Bolj kot je popustljiv, manjkrat pihne v piščalko. To določa dinamiko in potek tekme, nogometaši se kriteriju morajo prilagoditi in tako tudi igrati.
Za sezono 2025/26 (liga in pokal) imamo iz naših lastnih tabel naslednje podatke:
Maribor – nasprotniki: 292 : 207
Olimpija – nasprotniki: 277 : 352
To pomeni:
- pri Mariboru sodniki dosodijo 292 prekrškov v njegovo škodo, proti njegovim nasprotnikom pa le 207,
- pri Olimpiji je obratno: Olimpija naredi 277 prekrškov, njeni nasprotniki pa 352.
Če to prevedemo:
- Mariboru sodniki veliko pogosteje »piskajo prekršek« proti njemu kot proti njegovim tekmecem.
- Olimpiji sodniki veliko pogosteje piskajo prekrške v njeno korist, proti nasprotnikom.
Maribor se znajde v položaju, ko je več kaznovan, Olimpija pa v položaju, ko je bolj zaščitena.
Ko to povežeš z razlikami pri kartonih, slika postane zelo jasna:
- Mariboru se več prekrškov prevesi v več kartonov.
- Olimpiji se več prekrškov v njeno korist prevesi v manj kartonov zanjo in več za nasprotnike.
5. Sodniki: isti ljudje, dva različna kriterija
Da ne bi ostalo pri tem, da je »liga taka«, ste šli še korak dlje in zbrali podatke, kako isti sodniki sodijo Mariboru in Olimpiji.
Uporabili bomo tabele, ki so nastale na osnovi vaših zapisov iz Transfermarkta.
Tabela 3: Sodniki pri Mariboru (223 tekem):
Pri Mariboru je zanimivo naslednje:
- skupaj, pri teh petih sodnikih, Maribor prejme 500 rumenih kartonov, nasprotniki pa 512 – to je skoraj izenačeno,
- pri enajstmetrovkah je razmerje 20 za Maribor in 17 proti Mariboru – tudi to je blizu,
- kar pomeni, da pri celotni skupini teh sodnikov ni tako dramatične razlike kot pri sami ligi.
Tukaj se pokaže pomembna stvar: Maribor ni klub, ki bi bil pri teh petih sodnikih izrazito privilegiran – prej nasprotno, je rahlo v minusu, a ne ekstremno.
A ta tabela postane res zanimiva, ko jo primerjamo s podobno tabelo za Olimpijo.
Tabela 4: Sodniki pri Olimpiji (216 tekem):
Tu pa razlika skoči v oči:
- pri teh istih sodnikih Olimpija prejme 463 rumenih kartonov, nasprotniki pa 577 – to je –114 rumenih kartonov v korist Olimpije,
- Olimpija dobi 35 enajstmetrovk, proti njej pa je dosojenih le 13, kar je +22 enajstmetrovk razlike.
Če to povemo čisto preprosto – isti sodniki, ki sodijo slovensko ligo, so v 200+ tekmah za Maribor in 200+ tekmah za Olimpijoustvarili dve popolnoma različni realnosti:
- pri Mariboru je slika skoraj izenačena,
- pri Olimpiji pa močno nagnjena v korist Olimpije.
6. Še bolj od blizu: Šmajc in Jug
Ko pogledamo vse sodnike skupaj, vidimo splošni trend sojenja, ki se nebi smel, pa se vendarle počasi spreminja v standard. Maribor mora igrati bolj previdno, Olimpija pa lahko dela na igrišču kar se ji zahoče.
Ko pa med sodniki pregledamo posameznike, se ta trend pri nekaterih še okrepi.
David Šmajc
Pri Olimpiji:
- 48 rumenih kartonov za Olimpijo, 83 za nasprotnike,
- 8 enajstmetrovk za Olimpijo, 3 proti.
Pri Mariboru:
- 66 rumenih kartonov za Maribor, 40 za nasprotnike,
- 3 enajstmetrovke za Maribor, 6 proti.
Pri Olimpiji to pomeni sodnika, ki je v številkah zelo ugoden do kluba.
Pri Mariboru to pomeni sodnika, pri katerem je Maribor pogosto v vlogi bolj sankcioniranega in manj nagrajenega pri enajstmetrovkah.
Ne govorimo o vtisu s tribun.
Govori tabela, ki ste jo sestavili iz javno dostopnih podatkov.
Matej Jug
Jug je sodnik, ki je največkrat sodil obema kluboma, zato njegova statistika ni nujno ekstremna, je pa zelo vplivna.
Pri Mariboru:
- rumeni kartoni skoraj izenačeni (210 za Maribor, 217 za nasprotnike),
- enajstmetrovke: 5 za, 5 proti.
Pri Olimpiji:
- rumeni kartoni: 178 za Olimpijo, 208 za nasprotnike,
- enajstmetrovke: 10 za Olimpijo, 4 proti.
Razlike niso tako velike kot pri Šmajcu, a treba je razumeti nekaj drugega – Jug sodi največje tekme in derbije.
Zato ima vsaka manjša razlika dolgoročno zelo velik učinek, saj se dogaja na tekmah, kjer odločajo malenkosti – naslovi, Evropa, finančne nagrade. Vse njegove odločitve, pa zaradi velikega števila tekem nakazujejo jasen trend nagibanja v eno smer.
7. Kaj iz vsega tega lahko reče povsem običajen človek?
Članek bi bil navijaško pristranski, če bi rekli: »To je dokaz, da so sodniki proti Mariboru in za Olimpijo.«
Tega ne trdimo.
Trdimo pa lahko nekaj drugega, čisto preprostega:
- v sedmih sezonah ima Maribor precej več kartonov kot nasprotni klubi in praktično izenačeno stanje pri enajstmetrovkah,
- v istih sedmih sezonah ima Olimpija precej manj kartonov kot nasprotni klubi in izrazito pozitiven saldo enajstmetrovk,
- pri prekrških je Maribor obravnavan strožje, Olimpija pa bolj zaščiteno,
- pri istih sodnikih je Olimpija dolgoročno na boljšem, Maribor pa brez opazne prednosti ali rahlo prikrajšan,
- pri nekaterih sodnikih (še posebej pri Šmajcu) statistika kaže tako močne razlike, da prav prosijo po neodvisni analizi (že 7. leto zapored).
To niso trditve o korupciji.
To so trditve o odstopanjih, ki jih je nevtralno, športno in odgovorno – treba pojasniti. Saj odstopanja vztrajajo in se ne spreminjajo.
8. Kaj bi morala narediti Nogometna zveza Slovenije
Če bi ta članek šel skozi sito zdrave športne logike, bi moral imeti zelo preprost odgovor.
Nogometna zveza bi morala:
- vzeti iste podatke,
- jih preveriti,
- pripraviti lastno javno nepristransko analizo,
- objaviti rezultate,
- pojasniti, zakaj so razlike tako velike,
- in povedati, ali gre za naključje, za sodniški slog, za napake brez nadzora ali za nekaj drugega.
Konec koncev ne gre samo za Maribor ali Olimpijo.
Gre za zaupanje v ligo, v sodnike in v tekmovanje, ki naj bi bilo pošteno za vse.
Dokler so razlike med kluboma tako velike, tako enosmerne in tako dolgotrajne, bo ostalo vprašanje, ki si ga danes ne zastavljajo več samo mariborski navijači, ampak vedno več ljudi po vsej Sloveniji:
»Je res vse samo naključje?«
Odgovor na to pa ne more priti s tribun, iz foruma ali iz navijaškega podcasta.
Odgovor bi moral priti iz NZS – z argumenti, številkami, preglednostjo in jasnim načrtom, kako stvari popraviti, če analiza pokaže, da je sistem ušel iz ravnotežja.
9. Zaključek: zakaj je ta članek nastal
Ta članek je nastal zato, ker smo si navijači – ob službi, družini in vsakdanjih obveznostih – vzeli čas in preverili tisto, kar bi v urejenem nogometnem okolju morala preveriti Nogometna zveza, novinarji. Predvsem pa bi poudarili, da se iz tabel vidi točkovna prednost pod posameznimi sodniki, ki z vsemi odločitvami vplivajo na dogajanje na igrišču. To pa verjetno potem ni samo predmet Nogometne zveze, novinarjev in navijačev, ampak bi mogoče zanimalo tudi ostale nadzorne inštitucije, če bi zaznale morebitno kaznive nepravilnosti.
Članek ni nastal iz želje po škodovanju ugleda posameznikom ali zvezi.
Članek je nastal iz želje po razumevanju, saj nam dosedanje obrazložitve ob posmehovanju v oddajah vzbuja vse večji dvom. Žiga Dobrun je v oddaji “Pod prečko” dosegel dno takšnih obrazložitev. IN kljub vsemu komentira dalje, namesto da bi ga vodilni na NZS preprosto zamenjali, Ker imeti takšno mnenje in to funkcionarja sodniške organizacije pod okriljem NZS je preprosto NEDOPUSTNO!
Članek je nastal iz želje po boljšem slovenskem nogometu, tako v ligi kot reprezentanci.
Nastal je iz želje po polnih tribunah, na katere se gledalci radi vračajo, kjer na tekmah zmaguje nogomet, ne pa sodnik.
Ker če je nogomet pošten, naj to pokažejo tudi številke.
Če pa številke kažejo nekaj, kar je težko za razložiti, je naloga tistih, ki vodijo tekmovanje, da to priznajo, raziščejo, popravijo in odpravijo.
Navijačem Maribora in vsem, ki že leta zbirate in preverjate podatke, pa gre na koncu samo ena poštena zahvala:
“Z raziskavami in objavami ste/smo dokazali, da se da tudi iz tribune gledati nogomet z glavo, ne samo s srcem.”
(uporabljena slikovna podlaga: NZS)
